Sodelovalno gospodarstvo, ki je v zadnjih letih doživelo velik razcvet, ustvarja nove priložnosti tako za potrošnike, kot tudi za podjetnike. Zato pomembno prispeva k ustvarjanju delovnih mest in rasti. Ocenjeno je, da so v EU leta 2015 znašali bruto prihodki platform za sodelovanje in ponudnikov okoli 28 milijard EUR. Tudi za v prihodnje je pričakovan trend znatnega povečevanja. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko sodelovalno gospodarstvo h gospodarstvu EU prispevalo 160 do 572 milijard EUR. Po drugi strani sodelovalno gospodarstvo pomembno vpliva tudi na kakovost življenja, saj predstavlja priložnost za dodaten zaslužek, poligon za spoznavanje podjetništva in pripravo za vstop na trg dela. Zelo poenostavljeno bi lahko rekli, da je sodelovalno gospodarstvo virtualna tržnica. Na takšni tržnici lahko vsi kaj ponudimo in vsi kaj kupimo, a le v določenem obsegu. Vloga sodelovalnega gospodarstva je namreč ustvarjanje novih priložnosti za ponudnike in potrošnike, nikakor pa naj ne bi ogrožalo obstoječih oblik gospodarskih dejavnosti. Nemalokrat namreč sodelovalno gospodarstvo sproža vprašanja glede uporabe obstoječih pravnih okvirov in brisanja vzpostavljenih meja med potrošnikom in ponudnikom, zaposlenim in samozaposlenim ali poklicnim in nepoklicnim opravljanjem storitev. To povzroča negotovost glede veljavnih pravil, zlasti v kombinaciji z regulativno razdrobljenostjo, ki izhaja iz različnih regulativnih pristopov na nacionalni ali lokalni ravni, kar lahko ovira razvoj sodelovalnega gospodarstva in preprečuje popolno izkoriščanje njenih koristi. Zato se ob razmahu sodelovalnega gospodarstva odpira vrsta pomembnih vprašanj, kot so: kako prilagoditi nacionalni regulatorni okvir za razvoj sodelovalnega gospodarstva, kako zagotoviti pošteno obdavčenje in varstvo potrošnikov, kdo odgovarja v primeru težav pri zagotavljanju storitev, kdaj obstaja zaposlitveno razmerje in kako preprečiti zlorabe?

Vabimo vas, da se aktivno vključite v iskanje odgovorov na ključna vprašanja in sooblikujete razvoj sodelovalnega gospodarstva z udeležbo na okrogli mizi, ki bo potekala v sredo, 15. 03. 2017, ob 17h na Fakulteti za upravo (UL), Gosarjeva ul. 5, Ljubljana.

Omizje Izzivi Slovenije 2020: Sodelovalno gospodarstvo za višjo kakovost življenja

16:40 17:00  Prihod in sprejem udeležencev

17:00 17:15 Otvoritev

  • dr. Aleksander Aristovnik, direktor Zavoda 14 in Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani
  • Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

17:15 17:30 Uvodna predstavitev

  • Tomi Jurman, strokovnjak za področje sodelovalnega gospodarstva

17:30 19:15 Omizje: Sodelovalno gospodarstvo za višjo kakovost življenja

  • Boris Koprivnikar, podpredsednik Vlade RS in minister za javno upravo
  • Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
  • Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance
  • Marko Grobelnik, glasnik digitalnih tehnologij
  • izr. prof. dr. Slavko Gaber, ustanovitelj Časovne banke
  • Danijel Lamperger, direktor Obrtne zbornice Slovenije
  • Marko Funkl, predsednik Sindikata prekarcev
  • izr. prof. dr. Janja Hojnik,  Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

Pogovor omizja vodi: Tomi Jurman

19:15 –    Druženje s pogostitvijo

Udeležba na dogodku je brezplačna, vendar vas vljudno prosimo, da se najkasneje do ponedeljka, 13. 03. 2017, na dogodek prijavite prek spleta. Za dodatne informacije smo vam na voljo na naslovu info@zavod14.si.

Vabljeni!

Zavod 14, zavod za sožitje in napredek