V organizaciji Zavoda 14 je v sredo, 15. marca 2017, na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza o izzivih Slovenije do leta 2020 na temo Sodelovalnega gospodarstva za višjo kakovost življenja, ki predstavlja enega od izzivov Slovenije do leta 2020. Sogovorniki, med katerimi sta bila tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek ter minister za javno upravo Boris Koprivnikar, so razpravljali o različnih aspektih sodelovalnega gospodarstva, tako z vidika prilagajanja nacionalnega regulatornega okvirja, zagotavljanja poštenega obdavčenja in varstva potrošnikov, odgovornosti v primeru težav pri zagotavljanju storitev, zaposlitvenih razmerjih, preprečevanju zlorabe in drugem. Dogodek je po pričakovanju organizatorja dr. Aleksandra Aristovnika, direktorja Zavoda 14, odprl več novih vprašanj kot podal odgovorov.
Okroglo mizo je vodil Tomi Jurman, strokovnjak za področje svetovalnega gospodarstva. Na začetku je nanizal nekaj dejstev, primerov, prednostni, vrst storitev in ciljev sodelovalnega gospodarstva. Navedel je tudi podatke, da je sodelovalno gospodarstvo v letu 2015 v EU doseglo obseg poslovanja 28 milijard evrov, ocena do leta 2025 je že 570 milijard eur ter da 1 od 6 prebivalcev EU že uporablja storitve sodelovalnega gospodarstva. (Predstavitev sodelovalnega gospodarstva)
Boris Koprivnikar, minister za javno upravo, je ocenil, da se zavedamo, da se svet okoli nas hitro spreminja in se moramo temu ustrezno prilagoditi. Po njegovem je pri sodelovalnem gospodarstvu še veliko odprtih vprašanj, npr. kako plačevati davke, kako zaščititi delavce, kdo je sploh ponudnik storitve (ali je to nosilec platforme ali izvajalec del), kako zaščititi potrošnike in kako zaščititi državo. Minister je ob zaključku poudaril, da bo potrebno produktivnost našega dela drastično povečati, sicer ne bomo zmogli financirati vse naše porabe, ki radikalno narašča.
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je povedal, da je ključno zavedanje, da je sodelovalno gospodarstvo realnost, ki je v porastu. Poudaril je, da je potrebno zaznati izzive, ki nam jih prinaša, ter jih umestiti v obstoječe poslovno okolje na način, da bodo koristili vsem udeležencem. Nov zakonodajni okvir mora po besedah ministra omogočati, da sodelovalno gospodarstvo ne bo delo na črno, ampak bo zajeto v davčni sistem.
Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance, je menil, da smo v Sloveniji zreli za uporabo digitalnih platform, da smo celo med boljšimi v svetu. Za dober primer je navedel uporabo umetne inteligence pri odkrivanju napak. Sodelovalnega gospodarstva ne vidi kot davčni problem, ampak predvsem kot izziv. Po njegovem si na obravnavanem področju lahko zastavimo številna odprta vprašanja v smislu, kaj sploh hočemo, kam gremo, kaj bomo od tega imeli, pri čemer bo potrebno prevzeti tudi lastno odgovornost.
Dr. Marko Grobelnik, glasnik digitalnih tehnologij, je izrazil prepričanje, da sodelovalno gospodarstvo izkorišča še neizkoriščene priložnosti v družbi. Po njegovem sodelovalno gospodarstvo ni nekaj novega, ampak poteka že desetletja, omogočata pa ga koncept socialne arbitraže in komunikacije.
Izr. prof. dr. Slavko Gaber, ustanovitelj Časovne banke, verjame, da je za napredek družbe potreben premik v hibridne ekonomije. V današnji družbi je po njegovem preveč v ospredju ekonomija, ki prinaša profit, da pa bo v naši miselnosti potrebno poskrbeti za preklop na sodelovalno skupnost. Apeliral je, naj ne bo regulacij, ki bodo časovne banke izločale v polje sive ekonomije.
Danijel Lamperger, direktor Obrtne zbornice Slovenije, je opozoril tudi na pasti, ki jih prinaša sodelovalno gospodarstvo. Povedal je, da podjetja s področja svetovalnega gospodarstva izkoriščajo digitalne platforme in vstopajo na že obstoječe trge, katere lahko s svojim načinom delovanja tudi zrušijo. Menil je, da bi bila potrebna raziskava, kaj vse sploh pomeni vpeljevanje sodelovalnega gospodarstva na tako majhen trg, kot je Slovenija.
Marko Funkl, predsednik Sindikata prekarcev, je menil, da je sodelovalno gospodarstvo v prihodnosti lahko velika priložnost za vstop na trg dela ter da z dialogom lahko marsikaj dosežemo. Realnost pa je zaenkrat po njegovem taka, da prekarci živijo v sedanjosti, država v preteklosti, kapital pa razmišlja o prihodnosti. V zvezi s sodelovalnim gospodarstvom je poudaril tudi pomen zadružništva kot dobre oblike povezovanja in združevanja delavcev, kar bi morala po njegovem mnenju bolj spodbujati tudi država.
Izr. prof. dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, v zvezi s sodelovalnim gospodarstvom vidi veliko odprtih vprašanj ter pomanjkanje pravilno napisane zakonodaje. Ocenjuje, da nas novi modeli izzivajo, da posegamo v neka stara pravila, pri čemer je pomembno, da se pravila, ki so postavljena v dobri veri, ne zlorabljajo.
Slike z dogodka si lahko ogledate na FB straneh Zavoda 14.