(Foto: Nejc Razdrih)
Odgovore na vprašanja v zvezi z razvojem slovenske energetike v luči pametnih omrežij in digitalizacije so na okrogli mizi, ki je v organizaciji Zavoda 14 potekala včeraj, v sredo, 07. 06. 2017, v prostorih Fakultete za upravo, iskali predstavniki slovenskega elektrogospodarstva. Njihova mnenja o obravnavani tematiki so bila različna. Glavni gost dogodka državni sekretar z Ministrstva za infrastrukturo mag. Klemen Potisek je povedal, da je na spletnih strani ministrstva sveže objavljeno gradivo za razpravo o energetskem konceptu in ob tem izpostavil pomen konsenza na stroke glede prihodnjega razvoja elektroenergetskega področja. Poudaril je pomen umnega ravnanja s sredstvi in investiranja v razvoj, ki nam bo prinesel višjo dodano vrednost in s tem bogatejšo družbo.
Poleg državnega sekretarja mag. Potiska so na okrogli mizi, ki jo je vodil dr. Aleksander Aristovnik iz Zavoda 14, sodelovali: mag. Jože Dimnik, v. d. direktorja Direktorata za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo, mag. Matjaž Vodušek, direktor SODO, mag. Marko Štrigl, namestnik direktorja ECE, mag. Uroš Salobir, direktor Področja za strateške inovacije, ELES, dr. Janez Stergar, Agencija za energijo, mag. Dobran Božič, v. d. direktorja Urada Vlade RS za varovanje tajnih podatkov, ter mag. Andrej Ribič, predsednik uprave Elektro Ljubljana, d. d.
Mag. Jože Dimnik, v. d. direktorja Direktorata za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo, je menil, da bo Slovenija pri oskrbi z energijo sledila smernicam Pariškega podnebnega sporazuma in stremela k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, obnovljivim virom in učinkoviti rabi energije preko pametnih omrežij. Poudaril pa je tudi, da se četrtina naših odjemalcev energije težko prebije iz meseca v mesec, zato ni realno pričakovati, da bi ti posamezniki v prihodnosti vlagali sredstva v obnovljive vire energije.
Poglede z vidika sistemskega operaterja je predstavil mag. Matjaž Vodušek, direktor SODO. Povedal je, da po informacijski dobi prihajamo v obdobje, v katerem bodo v središču pozornosti podatki, te pa bo potrebno obvladovati.
Mag. Uroš Salobir, direktor Področja za strateške inovacije, ELES, je pozornost namenil petim trendom na področju oskrbe z energijo: decentralizaciji, digitalizaciji, učinkoviti rabi, elektrifikaciji in hranilnikom (baterijam). Izpostavil je pomen projektov, preko katerih se danes vršijo raziskave, razvoj in inovacije in navedel nekatere ključne projekte Elesa.
Dr. Janez Stergar, Agencija za energijo, je povedal, da na Agenciji potekata dva projekta, s katerimi preverjajo odziv odjemalcev (na področju Maribora in Celja) na nove storitve, ki temeljijo na pametnih omrežjih. Kot izziv pametnih omrežij pa je izpostavil kibernetsko varnost, ki jo bo potrebno nujno zagotoviti.
Mag. Marko Štrigl, namestnik direktorja ECE, je kot predstavnik trgovca z energijo menil, da pametna omrežja končnim uporabnikom zagotavljajo več podatkov, zaradi česar se bo manjšala razlika v ceni za trgovce. Ti bodo zato morali poiskati »nove načine preživetja«. Kaj bodo dejansko prinesla pametna omrežja, pa bo po njegovem pokazal čas, a ne že jutri, ampak v daljšem obdobju. Poudaril je tudi zastarelost in neprimernost dvotarifnega sistema.
Varnost kot enega izmed ključnih področij razvoja pametnih omrežij in digitalizacije je izpostavil mag. Dobran Božič, v. d. direktorja Urada Vlade RS za varovanje tajnih podatkov. Povedal je, da se na področju elektrogospodarstva v praksi srečujeta tehnologija iz 60-let prejšnjega stoletja in sodobna tehnologija, zato je izjemno pomembno poskrbeti za kibernetsko varnost. Navedel je nekaj zanimivih podatkov, kot npr. da sta v svetu danes 2 od 3 odraslih žrtvi kibernetskega napada, da se s to situacijo dnevno srečuje 1,5 mio žrtev oz. 18 vsako sekundo. Za julij pa je napovedal zakonodajo o informaciji varnosti.
Mag. Andrej Ribič, predsednik uprave Elektro Ljubljana, je menil, da Slovenija že ima poenoten elektroenergetski sistem, da bi bilo poenotenje distribucijskega sistema utopija. Menil je tudi, da ne moremo govoriti o pametnih števcih, ki jih po njegovem zaenkrat še ni. Edina prednost zdajšnjih digitalnih je, da jih lahko odčitavajo na daljavo.
Fotografije dogodka si lahko ogledate na FB Zavoda 14.