prostor-gradnja

V organizaciji Zavoda 14 in Fakultete za upravo, UL, je v sredo, 22. junija 2016 na fakulteti potekala okrogla miza o izzivih Slovenije do leta 2020 na temo sprememb prostorske in gradbene zakonodaje za izboljšanje konkurenčnosti Slovenije, na kateri je sodelovala tudi državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak. Sicer so se okrogle mize udeležili predstavniki različnih, ključnih deležnikov, ki so si bili enotni, da so nujne spremembe in sistemski, medsektorski, projektni in timski pristop pri uvajanju zakonodajnih in drugih sprememb.

Uvodna  iztočnica dogodka, ki jo je predstavil dr. Aleksander Aristovnik, direktor Zavoda 14, je bila, da v Sloveniji zbirokratiziranost in preveliko število zakonodajnih obremenitev otežujeta razvoj gospodarstva, ki je tesno povezan z investicijami. Slednje pa so v tesni povezavi s področjem gradbeništva in prostorskega urejanja. Zato bi bilo po njegovem mnenju potrebno zakonodajo poenostaviti na način, da se uravnoteži javni in zasebni interes.

Državna sekretarka z Ministrstva za okolje in prostor Lidija Stebernak je poudarila, da prenova prostorske in gradbene zakonodaje (lani novembra so predstavili osnutke treh zakonov: sprememb Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih) teži k vzpostavitvi bolj koherentnega in bolj trajnega zakonodajnega okvira na tem področju. Spremembe, ki jih pripravljajo, po besedah državne sekretarke niso zgolj parcialne, ampak obsežnejše in celovitejše, kot je bilo mišljeno na začetku.

Okroglo mizo je vodila izr. prof. dr. Polonca Kovač s Fakultete za upravo, UL, ki je sodelujočim v razmislek ponudila štiri skupine ključnih sprememb, in sicer: večjo fleksibilnost, integracijo in poenostavitev postopkov ter informatizacijo. Poudarila je, da sta problem prej neizvajanje zakonodaje kot nujnost njenih sprememb ter manjko nenormativnih ukrepov, če naj Slovenija stremi k večji učinkovitosti in konkurenčnosti tudi na tem področju in v celoti. Tako Svetovna banka po lestvici Doing Business in Evropska komisija v Poročilu za Slovenijo iz marca 2016 kot domači gospodarstveniki namreč ugotavljajo, da so zlasti proces prostorskega načrtovanja na državni in lokalnih ravneh kot tudi gradbeni postopki pri nas ena od cokel razvoja, obenem pa se njihova regulacija spreminja prehitro in (le) parcialno. Pri tem upravne enote delujejo uspešno, manj pa drugi deležniki v procesih. A dilema med skrbjo za konkurenčnost v smislu deformalizacije in pravno varnostjo za zaščito okolja, varnosti gradenj in drugih področnih vrednot je umetna ter jo je treba preseči.

Luka Ivanič z Ministrstva za okolje in prostor je menil, da zakonodaja kot taka ne more biti osrednji faktor povečanja konkurenčnosti države. Dejal je, da bolj kot normativni okvir pri nas manjka izvajalski in organizacijski pristop, predvsem pa manjka pravo odločanje v kompleksnih zadevah, kot je sprememba gradbene in prostorske zakonodaje, pri kateri sodeluje veliko število deležnikov. Kot ključni področji sprememb je izpostavil tudi mehanizme zemljiške politike in pa področje regionalnega razvoja.

Mag. Sabina Jereb z Ministrstva za okolje in prostor je poudarila, da zakone resda napišejo, ubesedijo pravniki, vendar so v pripravo vsebine vključeni tako inženirska kot arhitekturna zbornica, projektanti in drugi strokovni krogi. Ob tem pa je ministrstvo v Gradbenem zakonu posebno skrb namenilo zmanjšanju sedanjih upravnih bremen in večji pravni varnosti investitorjev, npr. z integracijo postopkov izdaje okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja ter s faznim odločanjem in predodločbo.

Predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jože Renar je povedal, da je potrebno celoten proces gradnje,  od projektiranja do zaključka izvedbe, izboljšati. Menil je, da je potrebno zagotoviti uveljavljanje nujnih sistemskih ukrepov, potrebnih za razvoj panoge in sledenje dobrih praks (npr. kot v Avstriji, ki za razliko do Slovenije beleži v zadnjih letih umirjeno in stabilno rast gradbene panoge) ter uvajanje sodobnih tehnologij. Posebno pozornost je mag. Renar namenil tudi upadu zanimanja za poklice v gradbeništvu pri mladih, kar je zaskrbljujoče in je potrebno spremeniti. Prav tako je poudaril, da ni interes podjetnikov kot investitorjev, da bi bila zakonodaja pretirano deregulirana, ampak da bi v predmetnih postopkih dobili razumno hiter vsebinski odgovor.

Ureditev gospodarskega/poslovnega okolja, prevzemanje odgovornosti in dvig strokovnosti s povezovanjem in primerljivostjo reguliranih poklicev v soseščini in razvojem izobraževanja ter poenostavitev postopka pridobitve gradbenega dovoljenja so bila izhodišča, iz katerih je pri komentiranju tematike izhajal mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije. Poudaril je tudi pomen nadzora, tako znotraj zbornice kot v celotnem procesu gradnje. Apeliral je še na pravočasno vključevanje vseh akterjev v proces sprememb zakonodaje, da bi dosegli strokovno nesporne konsenzualne rešitve.

Andrej Goljar, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, je izhajal iz  stališča, da imamo samo en prostor, eno okolje in eno možnost, da ta prostor v primerni obliki pustimo zanamcem. Zagovarjal je porazdelitev strokovnih nalog v skladu s kompetencami ter poudaril, da je izjemno pomembno, da se celoten postopek gradnje zaključi z evidentiranjem. Izrazil je pričakovanje, da nam bo nova zakonodaja  zagotovila zdravo in varno bivalno okolje, trajnostni razvoj, naselja, stavbe, infrastrukturo in krajino za gospodarski uspeh, razvoj kulturne identitete, timsko delo ter vsesplošno dodano vrednost ter reference.

Kot zadnja gostja je besedo na okrogli mizi imela doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, UL,  ki je povedala, da potrebujemo stabilen sistem, ki bo izhajal iz ponovne združitve razvojnega in prostorskega načrtovanja (prostorske kohezije), uvajanja regionalne (ne medobčinske) ravni prostorskega planiranja, ponovne opredelitve vsebine obveznih strokovnih podlag za pripravo prostorih aktov ter ponovne integracije razvojne in varovalne prvine načrtovanja. Pozvala je tudi  h horizontalni uskladitvi zakonodaje in zagotovitvi usklajenega delovanja sektorjev ter razvoju ustreznih izobraževalnih programov.

V razpravi so aktivno sodelovali nekateri udeleženci izmed okoli 60, kolikor jih je prisostvovalo dogodku. Izpostavili so vlogo občin v prostorskem razvoju, nujnost več diskrecije v upravnem odločanju za bolj fleksibilne in hitrejše rešitve glede na potrebe investitorjev, potrebo po usklajenosti zakonodaje (npr. glede definicije stavb) ter informatizaciji in transparentnosti postopkov.

Slike z dogodka si lahko ogledate na FB straneh Zavoda 14.