V organizaciji Zavoda 14 je v torek, 25. oktobra 2016, v prostorih Fakultete za upravo potekala okrogla miza o izzivih Slovenije do leta 2020 na temo e-zdravja in priložnosti za slovensko zdravstvo, na kateri je sodelovala tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Razprava je tekla o spremembah in novostih na področju digitalnega zdravstva. Okrogle mize so se udeležili vsi ključni deležniki nacionalnega projekta eZdravje, ki je eden večjih projektov informatizacije javnih storitev in vpeljuje rabo elektronskih komunikacijskih sredstev v slovensko zdravstvo. To zagotavlja večjo varnost in kakovost za paciente, predvsem pa večjo učinkovitost izvajanja zdravstvenih storitev. Projekt eZdravje ni le tehnološka rešitev, temveč gre za nov pristop k vzpostavitvi zdravstva, ki je orientiran na prebivalce.  

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v uvodnem nagovoru poudarila, da je skupen cilj ministrstva, da se doseže cilj in vzpostavi celoten sistem e-zdravja, ki bo omogočal boljše rešitve za vse državljane. Aktivnosti usmerjajo v to, da bomo v Sloveniji vendarle dobili zdravstveni sistem, kot si ga želimo in potrebujemo.

V uvodnem delu okrogle mize je projekt eZdravje predstavila mag. Katarina Kralj, sekretarka na Ministrstvu za zdravje. Pozornost je namenila že prehojeni poti, ključnim ciljem in nadaljnjim aktivnostim projekta.  Navedla je podatek, da je bilo oktobra 2016 že 548.867 pacientov oz. 26 % prebivalcev Slovenije z vsaj enim odpustnim pismom ali ambulantnim izvidom, zavedenim v centralnem registru podatkov o pacientih. Glede e-naročanja pa podatki za september kažejo, da šele 56 % izvajalcev omogoča e-naročanje. Pri nadaljnjih aktivnostih je posebej poudarila sodelovanje, komunikacijo in dogovarjanje.

Sledil je pogovor o projektu kot priložnosti za slovensko zdravstvo, kjer so svoj pogled na temo predstavili: ministrica za zdravje, ga. Milojka Kolar Celarc,  prim. izr. prof. dr. Ivan Eržen, dr. med., direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, asist. Marko Drešček, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Celje, ga. Vesna Rugelj, dipl. med. sestra, UKC Ljubljana, in ga. Duša Hlade Zore, dr. med., zastopnica pacientovih pravic. Pogovor omizja je povezoval mag. Peter Požun iz Zavoda 14.

Duša Hlade Zore, dr. med., zastopnica pacientovih pravic, je povedala, da se ogromno pacientov pritožuje nad čakalnimi dobami in da se je v zadnjem času nezadovoljstvo še povečalo. Čeprav so podatki o čakalnih dobah objavljeni na spletu, vsi pacienti tega ne vedo. Nad projektom eZdravje je izrazila navdušenost, posebej, če bo ta pripravljen tako, da bo pacientom prijazen za uporabo.

Prim. izr. prof. dr. Ivan Eržen, dr. med., direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je povedal, da vidi veliko prednosti v projektu eZdravje. Med ključnimi je izpostavil pregled nad storitvami, po katerih povprašujejo pacienti.  Zdi se mu zelo pomembno vedeti, kaj pacienti iščejo, in ugotoviti, v kolikšni meri se to sklada z zabeleženim dejanskim zdravstvenim stanjem. Poudaril je, da je informatizacija naša prihodnost in kot njeno ključno prednost izpostavil dejstvo, da bomo vsi državljani v prihodnje lahko pogledali, kaj je o nas že zapisanega. Izrecno je pa poudaril, da nasprotuje komunikaciji med zdravnikom in pacientom preko e-pošte, saj ni varna.

Asist. Marko Drešček, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Celje, je bil septembra 2016 na 12. mestu med zdravniki po izdanih e-napotnicah (izdal jih je 309). Na okrogli mizi je povedal, da je e-napotnica nekaj  najboljšega, kar se mu je zgodilo pri dosedanjem opravljanju poklica. Glede uporabe računalnika kot takega, pa je izrazil mnenje, da žal otežuje odnos zdravnik – pacient, saj zdravniki preveč gledajo v ekran, kar škodi pristnosti odnosa do pacienta.

Svoje izkušnje z e-napotnicami je predstavila tudi Vesna Rugelj, dipl. med. sestra, UKC Ljubljana. Z njimi se je srečevala v različnih vlogah, zato so tudi njene izkušnje različne. Iz vloge medicinske sestre jih je ocenila za odlične. Kot enega od primerov je navedla, da se včasih na ročno napisanih napotnicah ni dalo vedno razbrati, kakšen pregled zdravnik sploh želi. Kot medicinska sestra se sooča tudi z izzivom, da zdravniki specialisti le v manjšem številu pišejo e-napotnice.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je vztrajala na stališču, da je naloga ministra za zdravje, da zna uskladiti vse dobre strokovne rešitve za paciente in jih uspešno predstaviti vsem drugim deležnikom. Ministrica je zagovornica e-sprememb, če so v korist vseh nas, ne glede na starost in ne glede na to, katero skupino zadevajo. Izrazila je prepričanje, da je projekt eZdravje ena od teh sprememb. Povedala je, da bo delovala v smeri, da bo eZdravje čim bolj zaživelo in da bo ob tem poskrbljeno tudi za tiste, ki ne bodo zmogli sami uporabljati novega sistema.

V nadaljevanju dogodka je sledila predstavitev priložnosti uvajanja IKT storitev na področju eZdravja, pri kateri so  sodelovali predstavniki podjetij.

Tomaž Gornik, direktor Marand, d. o. o., je povedal, da je za uspeh projekta potrebno zagotoviti tri pogoje: aplikacijo, sodobno informacijsko infrastrukturo in pripravljenost vodstva posamične ustanove. Po njegovem mnenju sicer informacijska pokritost našega zdravstva sploh ni tako slaba (po izkušnjah oz. primerjavi s tujino).

Mirjam Kerpan Izak, direktorica List, d. o. o., je povedala, da se v praksi srečujejo z dobrimi in slabimi praksami, veliko pa je odvisno od osveščenosti vodstva in komunikacije z zunanjimi deležniki ter komunikacije znotraj ustanov.

Andrej Kotar, direktor za javni sektor, Comtrade Digital Services, pa je povedal, da probleme uvajanja e-zdravja vidi v luči problemov javnega naročanja informacijskih storitev v Sloveniji kot takih.

Slike z dogodka si lahko ogledate na FB straneh Zavoda 14.