Trendi kažejo, da se bo slovenska energetika razvijala v smeri, ko bodo tradicionalni energetski bloki s težavo ohranjali svoj položaj, precej naporov pa je pričakovati v smeri obnovljivih virov. Bistvena značilnost novih obnovljivih virov namreč je, da nimajo vztrajnosti (pričakujemo lahko vpliv na stabilnost omrežja) in da želijo obratovati po vremenu (v obeh pomenih besede).
Nadomeščanje klasičnih energetskih blokov z novejšimi obnovljivimi viri bo zahtevalo instalirano moč obnovljivih virov, ki bo pomenila znaten delež potrebne moči na strani odjema, oziroma pri doseganju ambicioznih ciljev razogljičenja jo bo celo presegla. V razmerah presežne proizvodnje novih obnovljivih virov moramo pričakovati, da bodo imele te presežne zmogljivosti tudi sosednje države, ki bodo ravno tako zasledovale cilje razogljičenja. Ali bi lahko zagato reševali s pametnimi omrežji?
V industrijskih dejavnostih ločimo tiste, ki so že storili kar so lahko – in imajo malo manevrskega prostora, da še kaj naredijo – in druge, ki še niso storili kaj prida in tudi ne kaže, da bodo v prihodnje – bodisi zaradi nizke energetske intenzivnosti, bodisi zaradi poslovanja na meji preživetja. Slednjim bo država težko pomagala drugače, kot da se splošna gospodarska klima močno izboljša in tudi slednjim omogoči sredstva za tehnološki razvoj tudi na področju pametnih omrežij.
Na drugi strani gospodinjstva predstavljajo približno tretjino porabe električne energije. Če bi s pametnimi omrežji v celoti vplivali na porabo gospodinjstev, ne bi mogli omiliti zagat s presežnimi obnovljivimi viri. Nujno je torej, da imajo pametna omrežja vpliv na porazdeljeno proizvodnjo obnovljivih virov. Soočili se bomo z vsaj dvema vrstama problemov/izzivov:
– upravljati sistem, v katerem bo 2 GW ali 3 GW virov brez vztrajnosti – ob dejstvu, da zajem podatkov od teh istih virov ne bo »on-line«, kar je sila zahtevno,
– drugi velik izziv bo dejstvo, da za silo znamo prikazati ekonomski smisel porazdeljenih obnovljivih virov, če proizvajajo ves čas, ko sta na voljo veter in sonce. Ob zahtevi, da bi morali sodelovati pri vzdrževanju/”vožnji” sistema (ob tem, da je to resen tehnični izziv) se že tako kilava ekonomija še poslabša.
Cilji razogljičenja nas bodo torej pripeljali do uporabe množice porazdeljenih virov energije, ki jih bo treba obvladovati s pametnimi omrežji. Zaradi neracionalnosti v primeru, če bi imel vsak porazdeljen vir stalno/živo/»on-line« povezavo na državni center vodenja, bo potrebno bistveno več pameti kot do sedaj zagotoviti pri malih proizvajalcih in porabnikih. Množica volatilnih virov električne energije bo najverjetneje imela za posledico zelo volatilne razmere na trgu z električno energijo, kar bo priložnost za finančne učinke pri tistih, ki bodo v elektriki videli priložnost trgovanja v borznem smislu, po drugi strani pa investitorji ne bodo videli motiva za investiranje v proizvodne vire prav zaradi negotovih razmer na trgu, oziroma se bo to investiranje zgodilo občasno.
Imamo približno deset let časa, da razvoj usposobimo do ravni, da bo večji del sklopa »porazdeljena proizvodnja«, »pametna hiša« in »porazdeljeno shranjevanje energije« plod domače proizvodnje za konkurenčno ceno. In pametna omrežja bodo lahko rešitev nekaterih ključnih izzivov. Ali bi to rešitev lahko ponudil centraliziran sistem, ki bi preko pametnih števcev zagotavljal stabilnost sistema? Kako se odzvati, da bomo v času množice porazdeljenih virov (ali visokih pregrad), obstoja pametnih omrežij in pametnih skupnosti, zagotovili ustrezno okolje vsem zainteresiranim deležnikom?
Vabimo vas, da pri sooblikovanju odgovorov na zgornja ključna vprašanja razvoja slovenske energetike sodelujete tudi vi s sodelovanjem na okrogli mizi, ki bo potekala v sredo, 07. 06. 2017, ob 17h na Fakulteti za upravo (UL), Gosarjeva ul. 5, Ljubljana.
Predvideni program omizja “Izzivi Slovenije 2020″: Vloga pametnih omrežij in skupnosti v dobi energetske in digitalne transformacije:
16:40-17:00 Prihod in sprejem udeležencev
17:00-17:20 Pozdravni in uvodni nagovor:
- dr. Aleksander Aristovnik, direktor Zavod 14 in FU UL
- mag. Klemen Potisek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo
17:20-18:50 Omizje: Vloga pametnih omrežij in skupnosti v dobi energetske in digitalne transformacije (še čakamo potrditve udeležencev)
- mag. Jože Dimnik, v. d. direktor Direktorata za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo
- mag. Matjaž Vodušek, direktor SODO
- mag. Uroš Salobir, direktor Področja za strateške inovacije, ELES
- mag. Marko Štrigl, namestnik direktorja ECE
- dr. Janez Stergar, Agencija za energijo
- mag. Dobran Božič, v. d. direktor Urada Vlade RS za varovanje tajnih podatkov
Moderator: dr. Aleksander Aristovnik, direktor Zavod 14 in FU UL
18:50-19:00 Zaključek:
- mag. Klemen Potisek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo
19:00- Druženje s pogostitvijo
Udeležba na dogodku je brezplačna, zato vas vljudno prosimo, da se do vključno TOR, 06. 06. (do 12h) na dogodek prijavite preko spleta. Za dodatne informacije smo vam na voljo na naslovu info@zavod14.si.
Vabljeni!
Zavod 14, zavod za sožitje in napredek