Na okrogli mizi, ki je včeraj (11. 10.) v organizaciji Zavoda 14 potekala na Fakulteti za upravo, je beseda tekla o viziji razvoja in ureditve ‘blockchaina’ (veriženje podatkovnih blokov, v nadaljevanju blockchain) v sodobni družbi. Glavna gosta dogodka sta bila dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije, in dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport. Odgovore na vprašanja glede dosedanjega in prihodnjega razvoja blockchain tehnologije so iskali ključni akterji na področju te tehnologije. Pogovarjali so se o pričakovanjih, o največjih izzivih ter o predvsem o problematiki regulacije novih tehnologij.
Dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije, je kot častni gost dogodka povedal, da so celovite sistemske rešitve pogoj za nadaljnji razvoj področja blockchain in da je Vlada Republike Slovenije je že sprejela strateške dokumente za razvoj informacijske družbe do leta 2020. Poudaril je, da želi Vlada Slovenijo pozicionirati kot najbolj prepoznavno blockchain destinacijo v EU, ter da je pomembno, da vse nove tehnologije prilagajamo tako, da nam izboljšujejo kakovost življenja. »V sodelovanju s Slovensko digitalno koalicijo so na Ministrstvu za javno upravo že oblikovali Blockchain Think Tank, ki povezuje vse deležnike tega področja«, je še poudaril predsednik Vlade Republike Slovenije
Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, je v svojem nagovoru izpostavila, da je Vlada sprejela tako Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 (Digitalna Slovenija), kot tudi Strategijo kibernetske varnosti. Poudarila je, da so naše mlajše generacije izjemno tehnološko pismene, vendar pa ne smemo pozabiti na starejšo generacijo, ki pa je na tem področju mnogo slabše usposobljena. Zato je pozvala k medgeneracijskem učenju, da bo tehnologija, o kateri je bilo govora na dogodku, uporabna za vse.
Uvodna beseda je pred samo okroglo mizo pripadla tudi dr. Petru Mercu, direktorju Lemur Legal in vodji Blockchain Think Tank. Na kratko je predstavil blockchain tehnologijo, pri čemer je poudaril, da gre pri tem za mnogo več kot le kripto valute. Dejansko je namreč samo 1 % blockchain potenciala vezan na finančno tehnologijo. Opozoril je, da kadar govorimo o blockchainu, govorimo o celotni industriji 4.0, kjer gre za povezavo več področij: internet, umetna inteligenca, gospodarstvo, javni sektor… Po njegovem mnenju je blockchain velika priložnost za našo državo, saj se bodo njegovi produkti izjemno razvijali in to lahko dobro izkoristimo v korist države kot celote.
Sledila je okrogla miza, na kateri so sodelovali Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance, dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, dr. Peter Merc, direktor Lemur Legal in vodja Blockchain Think Tank, Nejc Novak, LL.M., odvetniška pisarna Novak Rutar, Jan Isakovič, direktor Cofound.it, dr. Jaka Vadnjal, direktor Hranilnice LON d.d., in prof. dr. Matjaž Branko Jurič, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance, je glede davčne regulacije na področju blockchain tehnologijo poudaril, da je glavni izziv ugotovitvi, za kakšne vrste dogodkov oz. transakcij gre. Ko pa se to ugotovi, je davčna obravnava relativno enostvna. Izrazil je željo, da bi v Sloveniji z davčnega vidika naredili vstop in izstop na področju blockchain poslovanja.
Dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, je povedal, da so na ministrstvu tekom poletja podali pobudo javnosti, imenovano Iniciativa Blockchain Slovenija in da je pripravljenost za sodelovanje v tej iniciativi prekosila pričakovanja, saj se je nanjo odzvalo 200 interesentov z najrazličnejših področij. Glede regulacije pa je poudaril, da mora država vedno paziti, da poskrbi za vse državljane (tudi informacijsko slabše pismene), zato je tudi na področju regulacij potrebno postopati zelo pazljivo in skrbno urejati posamična področja, ki so si med seboj zelo različna.
Dr. Peter Merc, direktor Lemur Legal in vodja Blockchain Think Tank, je poudaril, da željo priti v Slovenijo številni tuji projekti (predstavil je primer Izraelcev) s področja blockchaina, kar je za državo izjemna priložnost, saj so lahko multiplikativni učinki zagona tovrstnih podjetij in projektov lahko zelo veliki. Izrazil je velik optimizem, da nam bo uspelo, saj po njegovem naši regulatorji vedo, kaj je potrebno narediti in so pripravljeni na konstruktivno sodelovanje.
Nejc Novak, LL.M., odvetniška pisarna Novak Rutar, vlogo države vidi v tem, da ustvarja spodbudno poslovno okolje in da ne regulira preveč. Regulacija mora biti po zmerna do te mere, da bo blockchain poslovanje spodbujala in ne ovirala. Izziv vidi tudi v tem, da se več dejavnostim/panogam omogoči, da postanejo dostopne na blockchainu.
Jan Isakovič, direktor Cofound.it, je izpostavil, da se v blockchainu dogaja izjemno hitra revolucija različnih poslovnih modelov in da bo blockchain v spremembe prisilil tudi banke, zavarovalnice, in državo, katerih poslovanja se val interneta do sedaj ni dotaknil v tolikšni meri kot zasebnega sektorja.
Dr. Jaka Vadnjal, direktor Hranilnice LON d.d., ki je prva banka v Sloveniji, ki je začela ponujati bitcoine na svojih bankomatih, je povedal, da se zavedajo, da čez deset let bank, kot jih poznamo, ne bo več. Zato so že sedaj šli v smer digitalizacije. Glede regulacije pa je izrazil bojazen, da bi sicer lahko dobili super regulacijo, na osnovi katere pa bi izgubili posle.
Prof. dr. Matjaž Branko Jurič, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko, je najprej povedal, da na fakulteti že nekaj časa za prevod besede blockchain uporabljajo izraz veriga blokov. Sam blockchain dojema kot tehnologijo, ki bo vpeljala internet vrednosti in da ni omejena le na določeno panogo. Blockchaina se po njegovem ne da več ustaviti in ima enormen vpliv ter potencial, ključno pa je, da se ga razume vsebinsko. Tudi on je izrazil bojazen, da bi regulativa ta hiter razvoj pri nas upočasnila, namesto da bi ga pospeševala. Zato je poudaril potrebo po preprosti in učinkoviti regulaciji. Dr. Jurič priložnost blockchaina vidi v inovativnih idejah, ki jih bomo v Sloveniji lahko lansirali na globalnih trg.
Ob zaključku okrogle mize je dr. Aleksander Aristovnik, direktor Zavoda 14, napovedal nadaljnje dogodke v zvezi s tokrat obravnavano tematiko, saj je le-ta zelo aktualna, kompleksna in hitro napredujoča ter pušča odprta številna vprašanja.
Fotografije in posnetek dogodka si lahko ogledate na FB Zavoda 14.