Ljubljana, 5. april 2018 – O vlogi, delovanju in regulaciji nevladnih organizacij je tekla beseda na okrogli mizi, ki je včeraj v organizaciji Zavoda 14 potekala v prostorih Fakultete za upravo. Različni deležniki so na dogodku predstavili svoje poglede na trenutno stanje, ureditev področja nevladnih organizacij s svežim Zakonom o nevladnih organizacijah ter izpostavili ključne priložnosti in izzive razvoja slovenskega nevladnega sektorja v bližnji prihodnosti.
Na dogodku je uvodoma glavni gost Boris Koprivnikar, minister za javno upravo, povedal, da so po njegovem mnenju nevladne organizacije pretirano podcenjene, saj je nevladni sektor ključni segment, ki družbi kaže kompas in nastavlja ogledalo. Zato je minister zadovoljen, da je bil sprejet nov zakon, ki v področje prinaša več reda. Želja ministra je, da se nevladni sektor prične med seboj povezovati, se financirati iz različnih virov, postati bolj profesionalen in močnejši.
V okviru omizja z naslovom »Kako do opolnomočenja in transparentnosti delovanja nevladnih organizacij?«, ki ga je povezoval Gregor Plantarič iz Zavoda 14, so sodelovali Anita Ogulin, Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje, Goran Forbici, direktor CNVOS, Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, Breda Krašna, Zveza prijateljev mladine Slovenije, dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, Erika Lenčič Stojanovič, vodja služba za nevladne organizacije na Ministrstvu za javno upravo, in Jani Möderndorfer, poslanec Državnega zbora.
Anita Ogulin, Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje, je poudarila, da ves čas razvoja Slovenije ugotavlja, da nevladni sektor v državi predstavlja nov socialni steber. V tem času so na Zvezi podali že 40 pobud za sistemske spremembe, ki niso bile uslišane, zato je hvaležna za nov zakon. Poudarila je tudi izjemno odgovornost Zveze do prejemnikov pomoči na eni strani in donatorjev na drugi. Celoten nevladni sektor je pozvala, da postane povsem odkrit pri prikazovanju stroškov svojega delovanja, saj se o tem sedaj ne govori predvsem iz strahu, da bi izgubili donatorje. Izpostavila je tudi problem birokratizacije, ki jo nevladni sektor ne zmore, in kot primer navedla, da je za prejetih 800 evrov sredstev potrebno napisati 70 strani poročila.
Goran Forbici, direktor CNVOS, je ocenil, da novi zakon daje dobro podlago za prihodnji razvoj nevladnega sektorja in da je potrebno vlagati ne le v samo dejavnost organizacij, ampak tudi v infrastrukturo in razvoj. Po njegovem mora biti cilj, da je sektor čim bolj profesionaliziran, saj praksa iz tujine kaže, da več, ko imajo nevladne organizacije zaposlenih ljudi, več imajo tudi prostovoljcev. Poudaril je, da na področju športa, kulture, socialnega varstva, človekovih pravic, dela z otroki država že dobro sodeluje za nevladnimi organizacijami, področje dolgotrajne oskrbe pa je še vedno zelo pereče.
Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, je menila, da so prostovoljne organizacije izjemen potencial za državo in predstavljajo zdravo socialno jedro države. Navedla je primer bolniških združenj, ki pomembno prispevajo k blaženju stisk ljudi ter posledično k temu, da ima država manj stroškov z zdravstvom. Poudarila je, da je v okviru nevladnih organizacij ogromno prenosa znanja ter drugih neizmerljivih učinkov, ki državo bogatijo. Po njeni oceni pa se žal nevladne organizacije prepogosto obravnava kot nekoga, ki hoče državo izkoristiti, zato je pozvala k tvornemu sodelovanju, ki bo ustvarilo zaupanje.
Breda Krašna, Zveza prijateljev mladine Slovenije, je predstavila svojo Zvezo in izpostavila, da za njeno delovanje potrebujejo profesionalen kader, za katerega ni dostojno in dopustno, da prejema minimalno plačo. Opozorila je na birokratizacijo delovanja in poudarila, da se pri njih od desetih zaposlenih kar osem ukvarja s pripravo poročil in evidenc. Povedala je tudi, da se Zveza prijateljev mladine v preteklosti ni toliko ukvarjala s humanitarnostjo, kot se sedaj. Podprla je idejo, da se o delovanju nevladnih organizacij izobražuje – ne le na fakultetah, ampak tudi v osnovnih in srednjih šolah.
Dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, je izrazil zadovoljstvo glede sprejetja novega zakona, ki je bil pripravljen v partnerskem odnosu, in v državnem zboru sprejet soglasno. Država je po njegovem s tem priznala družbeno korist organizacij, ki delujejo na različnih področjih. Povedal je, da so zakon pripravljali dve leti, saj je pri nastanku sodelovalo veliko deležnikov. Po njegovem je novi zakon podlaga, da vlada sprejme strategijo razvoja o tem, kako vidi javni interes v okviru nevladnih organizacij. Nevladne organizacije je pozval, da s prejemom sredstev na osnovi novega zakona pokažejo tudi svojo odgovornost. Poudaril je tudi, da kakršnikoli pritiski na nevladne organizacije niso primerni, saj le-te niso podaljšana roka države.
Erika Lenčič Stojanovič, vodja služba za nevladne organizacije na Ministrstvu za javno upravo, je predstavila, kako je nastajal zakon in povedala, da je bila participativnost ena od vrednot, ki so jih vodile pri njegovi pripravi. Povedala je, da zakon daje realen okvir za uresničevanje strategije. Nevladne organizacije je povabila, da se obrnejo na njihovo službo, da jim ta pomaga pri njihovem delovanju oz. uvajanju sprememb, saj je pomembno, da se povezujejo.
Jani Möderndorfer, poslanec Državnega zbora, je kot vlagatelj predloga novega zakona v državnem zboru nevladne organizacije pozval, naj se na poslance ne obračajo samo, kadar imajo probleme, ampak naj skrbijo za stalno promocijo svojih aktivnosti, ker je pomembno izobraževati o tem, da njihovi programi niso samo dobrodelni, ampak človekoljubni, izobraževalni, preventivni… Po njegovem je potrebno prenehati razlikovati med bolj in manj pomembnimi nevladnimi organizacijami ali jih ločevati politično, saj niso od nikogar. Javnost mora po njegovem prepričanju začeti razumeti in sprejemati tudi dejstvo, da pri delovanju nevladnih organizacij nastajajo stroški
Fotografije dogodka si lahko ogledate tukaj.