Ljubljana, 18. april 2018 – V prostorih ljubljanskega Poligona je v organizaciji Zavoda 14 potekala mednarodna okrogla miza z naslovom »Blockchain in kriptovalute: regulacija ali samoregulacija?« Tematiko, ki je zelo aktualna, sploh v Sloveniji, kjer po nekaterih ocenah deluje vsaj 50 podjetij, v katerih razvijajo blockchain tehnologijo, so udeleženke in udeleženci naslovili v treh delavnicah in nato v dialogu s tujimi in slovenskimi gosti v obliki pogovornega omizja. Dogodka se je udeležil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je v svojem nagovoru izpostavil, da je blockchain tehnologija prihodnosti, ki odpira nove priložnosti, Slovenija pa po njegovih besedah tudi zaradi blockchaina postaja destinacija sodobnih tehnologij v evropskem in svetovnem merilu.

Zavod 14 je v oktobru 2017 organiziral pogovorno omizje, na katerem so se ključni akterji na področju te tehnologije pogovarjali o pričakovanjih, o največjih izzivih ter predvsem o problematiki regulacije novih tehnologij. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je takrat izpostavil, da želi vlada, ki jo vodi, Slovenijo pozicionirati kot najbolj prepoznavno blockchain destinacijo v EU, ter da je pomembno, da vse nove tehnologije prilagajamo tako, da nam izboljšujejo kakovost življenja.

Tehnologija se razvija bistveno hitreje od zakonodaje, izkušnje posameznikov na področju veriženja podatkovnih blokov in na trgu s kriptovalutami so iz dneva dan drugačne. Današnje omizje je bilo namenjeno ravno temu: da posamezniki z različnih pozicij izmenjajo poglede, soočijo mnenja in skušajo najti rešitve, kako pametno nasloviti izzive, s katerimi omogočiti nadaljnji tehnološki razvoj, hkrati pa zaščititi vse deležnike, ki sodelujejo v transakcijah. Večkrat je bil omenjen pojem »pametna regulacija«, rezultat iskanja razmerja med regulacijo, ki vzpostavi ustrezne zakonske premise in samoregulacijo, ki skladno z razvojem tehnologije, zapolnjuje vsebino med zakonskimi premisami.

Vabilu na okroglo mizo so se odzvali Darko Butina, BUDS Svetovanje, Jan Isakovič, Cofound.it, Aleš Butala iz Agencije za trg vrednostnih papirjev, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za finance Tilen Božič, Jakob Gajšek iz ABC pospeševalnika, ter gosta iz tujine: Jonas Valbjørn Andersen iz IT univerze v Københavnu in Xander Bouwman iz nizozemskegea liberalnega think thanka D66.

Aleš Butala iz Agencije za trg vrednostnih papirjev je v pogovoru dejal, da se v ATVP zavedajo, da se tako izdajatelji kot vlagatelji na področju izdaje t.i. kriptožetonov soočajo z mnogimi vprašanji. Kot regulator so ravno iz tega razloga izvedli javno posvetovanje, zbirali so odzive zainteresirane javnosti, ki jih zdaj analizirajo, vse z namenom, da se presodi, kakšna bi lahko bila vloga regulatorja, kot je ATVP, tudi na tem področju. Posebej je poudaril, da je trg delniških papirjev ali finančnih instrumentov organiziran in strogo reguliran z razlogom, da se jasno ve, kaj so odgovornosti in obveznosti akterjev na trgu. Pomen jasne zakonske ureditve je tudi v tem, da ščiti vlagatelja, ki mora imeti dovolj informacij, da lahko sprejme pravo odločitev. Mnogo vprašanj, ki jih sicer postavljajo vlagatelji in izdajatelji, je sicer po njegovi oceni mogoče nasloviti tudi po obstoječi zakonodaji, kjer je definicija vrednostnega papirja funkcijska.

Dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, je poudaril odgovornost države. »Vsi posamezniki si želijo svobode, dokler gre dobro, in čim manj omejevanja države. Ko gre nekaj narobe, pa iščejo odgovornost in pomoč v državi,« je dejal. Nove tehnologije po njegovi oceni pogosto prehitevajo pravo, sploh, ker gre za kompleksna vprašanja. Predstavil je aktivnosti vlade, ki je pristopila k reševanju vprašanj na tem področju aktivno, v dialogu z deležniki, prek skupnega think tanka, iniciative Blockchain Slovenija. Je pa ob tem tudi izpostavil pomen sprejemanja zakonodaje, ki zahteva določen postopek ravno zaradi pomena postopka kot takšnega: zakoni se namreč ne morejo sprejemati samo po želji ene skupine ljudi, postopek mora vključevati tudi javno posvetovanje, medresorsko in politično usklajevanje. Si pa želi in je zagotovil, da bo država še naprej v stalnem stiku z zasebnim sektorjem.

Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance, je z vidika svojega področja ocenil, da je slovenska davčna zakonodaja dobro postavljena in temelji na načelih, da se lahko vsakega posameznika ustrezno obravnava, ne glede na njegov položaj. Pozdravil je vprašanja, ki jih nanje naslavlja zasebni sektor, in ministrstvo se trudi, da jih čim več razčisti. Po njegovih besedah država predvsem zasleduje cilj, da so odgovori sistemski in da ne vplivajo na ostala področja. »Država ima namreč močna orodja, s katerimi lahko marsikomu škoduje, če na področju davkov ravna nepremišljeno in rokohitrsko. Sistem pobiranja davkov mora ostati robusten, pregleden in predvidljiv,« je dejal v pogovoru.

Darko Butina iz podjetja BUDS Svetovanje je predstavil razliko med klasičnimi vlagatelji in poslovnimi angeli ter vlogo t.i. ICO pri zbiranju sredstev. Ti so po njegovi oceni zelo vplivali na način zbiranja denarja, pri tem pa obstaja izziv, v kakšni obliki se t.i. kovanci pojavljajo: kot valuta, »utility« ali »security«, torej z vidika njihove uporabne vrednosti ali kot lastniško upravičenje. Sploh slednje je z vidika regulacije nujno in v Sloveniji še ni mogoče. Nekatere države so nas po njegovi oceni v tem pogledu že prehitele, tako z vidika obdavčitve kot obveznosti, ki jih izdajatelji takšnih kovancev imajo do vlagateljev.

Jakob Gajšek iz ABC pospeševalnika je dejal, da je zbiranje sredstev s pomočjo ICO odprlo nove priložnosti in je ocenil, da bo v primeru jasnejše davčne zakonodaje lahko prišlo do hibridnih modelov financiranja zagonskih podjetij. Predvsem je poudaril, da naj posamezniki, ki se lotevajo razvijanja svojih podjetniških idej, delajo nekaj, kar ima smisel, da spremljajo trende, saj se je že v zadnjega pol leta ogromno spremenilo. Izbor načina zbiranja sredstev je tako drugotnega pomena.

Jan Isakovič iz podjetja Cofound.it se je odzval na predstavnika vlade, oba državna sekretarja, in dejal, da dokončnih rešitev in odločitev na mnogih področjih še ni. Po njegovi oceni se sicer država, tako vlada kot regulatorji, trudijo in komunicirajo z zasebnim sektorjem. Ocenil je, se soočam s svojevrstnim razvojem na področju izdaje kriptožetonov, ko se iz začetne »romantike« skupnosti, ko so se projekti financirali iz zanosa, zdaj mnoge izdaje kovancev dogajajo zgolj zaradi zaslužka. Zdaj se po njegovem mnenju veliko bolj gledajo rezultati podjetij, s čimer se investiranje približuje obstoječim modelom zagonskega financiranja. Rezultat bo njegovem predvidevanju presek starega in novega načina financiranja. Pri tem je ključno, da se loči vrednost podjetja od vrednosti izdanih žetonov, da se prenehajo špekulacije z »utility« in »security« kovanci. ICO zbiranje sredstev pomeni drugačen način financiranja, vendar s podobnimi pogoji, kot velja za start-upe: »Spreminja se mehanika financiranja, prihaja do njegove demokratizacije.«

Gosta iz tujine, Jonas Valbjørn Andersen iz IT univerze v Københavnu in Xander Bouwman iz liberalnega think thanka D66, sta poudarila, da je Slovenija v mnogočem veliko naprej na tem področju, sploh z vidika uspešno financiranih ICO projektov. Po njuni oceni se vse države soočajo s podobnimi izzivi, kako na pameten način doseči regulacijo, pri tem pa ne dušiti inovativnosti in potenciala, ki jih prinaša blockchain tehnologija. Pri tem sta se strinjala, da se moramo v Evropski uniji predvsem drug od drugega učiti, in pozdravila, da je v Sloveniji mogoč tako neposreden dialog z vladnimi predstavniki, ki soodločajo tudi na evropski ravni. Xander Bouwman je na prisotne naslovil tudi apel, da se ne dela projektov ICO zgolj zaradi t.i. »goldrush« efekta, ker so špekulacije nezdrave za ekosistem in za zaupanje v tehnologijo, ki še toliko ponuja.