Ljubljana, 26. septembra 2018 – Zavod14 je v ljubljanskem Poligonu organiziral mednarodno delavnico in okroglo mizo z naslovom “Priložnosti in izzivi v sodelovalnem gospodarstvu”, ki je povezala mednarodno občinstvo iz poslovne skupnosti, znanosti in politične javnosti. Sodelovalno gospodarstvo ustvarja nove priložnosti tako za potrošnike kot tudi za podjetnike, pri tem ima pomemben vpliv na kakovost življenja, z odpiranjem novih priložnosti za dodaten prihodek, s podlago za spoznavanje podjetništva in pripravo za vstop na trg dela. Udeleženci delavnic so se lotili novih poslovnih modelov, ki se pojavljajo, pri tem pa upoštevali okvirje predstavljenega predloga Zakona o delovanju platform sodelovalnega gospodarstva v Sloveniji in predpisov na ravni EU. S pomočjo pristopa od spodaj navzgor so poiskali nove priložnosti, ki jih ponuja sodelovalno gospodarstvo in ki lahko pozitivno vplivajo na kakovost bivanja določenih ciljnih skupin. Po delavnicah so udeležence nagovorili direktor Zavoda 14 dr. Aleksander Aristovnik, generalni direktor direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarsko razvoj in tehnologijo Franc Stanonik in Erik Liss iz Evropskega liberalnega foruma (ELF).
V ospredju dogodka je bila okrogla miza z naslovom »Izzivi in omejitve za rešitve na področju sodelovalnega gospodarstva«, na kateri so sodelujoči predstavili svoje poglede na nekatere trenutne zakonodaje in možnosti za nadaljnji razvoj sodelovalnega gospodarstva v Evropski uniji in Sloveniji. Na omizju so sodelovali dr. Matija Damjan z Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Petra Weingerl s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Ivan Vrdoljak iz Hrvaške narodne stranke – liberalni demokrati, Lukasz Dąbroś iz poljske stranke Nowoczesna, Jan Klesla z Inštituta za politiko in družbo s Češke, Pavel Peterka s CETA inštituta na Češkem in Estzter Nova s Finančnega raziskovalnega inštituta z Madžarske. Razpravo je vodil Gregor Plantarič iz Zavoda 14.
Jan Klesla s češkega Inštituta za politiko in družbo je predstavil situacijo na Češkem, predvsem v Pragi, kjer sta najbolj izpostavljena primera sodelovalnega gospodarstva Uber in Airbnb. Dejal je, da je prvi med ljudmi bolj priljubljen kot drugi, predvsem zaradi razlik v koristi, ki ju prinašata ljudem. Uber po njegovih besedah predstavlja ljudem boljšo alternativo od slabih taxi storitev v Pragi, medtem ko mnogi krivijo Airbnb za naraščajoče najemnine na trgu nepremičnin. Klesla je kot glavni izziv izpostavil primerno regulacijo novih storitev, predvsem, da se jih ne omejuje preveč, a hkrati še vedno zagotovi, da delujejo v splošnem interesu ljudi.
Pavel Peterka z inštituta CETA na Češkem se je strinjal, da je ravno slaba kakovost trenutnih storitev najbolj vplivala na to, da je Uber naletel na tako pozitiven odziv med ljudmi. Po njegovih besedah so oblasti z namenom, da bi izboljšale taxi storitve, predvidele kopico novih predpisov, ki so na koncu privedle predvsem do tega, da se je omejila konkurenca, sama kakovost pa se ni izboljšala. Po drugi strani je Uber vstopil na trg, pri tem pa ni upošteval vseh že obstoječih pravil, četudi je navsezadnje izpolnil namen predpisov: boljše storitve za ljudi. Po mnenju Peterke mora zakonodaja predvsem ščititi potrošnike, urejati razmere na trgu in vzpostavljati pogoje za boljše poslovanje podjetij. »Nove tehnologije izboljšujejo naša življenja, učimo se in jih sprejmimo – bolje, kot da jih prepovedujemo ali preveč reguliramo,« je še izpostavil v razpravi.
Ivan Vrdoljak, nekdanji minister in predsednik Hrvaške narodne stranke – liberalni demokrati, je poudaril, da je reguliranje novih poslovnih modelov, vključno modelov sodelovalnega gospodarstva, velik izziv za politiko. Ta nova podjetja namreč ravnajo drugače od starih, uveljavljenih družb, predvsem takrat, ko se odločajo o vstopanju na nove trge. Zato lahko najdemo določena podjetja sodelovalnega gospodarstva povsod po svetu, od Švice, Hrvaške, do Pakistana in Belorusije. Po njegovih besedah ta podjetja ne čakajo vlad, da sprejmejo vse nove predpise, saj nimajo tega časa. »Podjetja sodelovalnega gospodarstva spreminjajo vodenje naših politik. Za razliko od preteklega obdobja pridejo na trg in nas prisilijo, da začnemo mi politiki skakati,« je dejal in se strinjal, da sodelovalno gospodarstvo odpira nove priložnosti in da je odgovornost politike, da se pri tem uči. Po njegovem mnenju je nasprotovanje novim modelom zgolj izguba časa.
Dr. Petra Weingerl s Pravne fakultete Univerze v Mariboru je v svoji razpravi naslovila predvsem pravne izzive, ki se pojavljajo pri novih poslovnih modelih, predvsem z vidika varstva potrošnikov. Pri novih oblikah so določene vloge manj jasne kot pri tradicionalnejših podjetjih, predvsem npr. pri sklepanju pravnih poslov. Pogosto namreč ni povsem jasno, kdo je kupec, kdo ponudnik in kakšno vlogo pri njunem poslu igra platforma. Pri tem je navedla primer Uberja, ki je lahko ponudnik informacijskih storitev, a lahko je tudi trgovec. Poudarila je, da so to pomembna vprašanja, ko se odloča o zakonodaji o varstvu potrošnikov, kar je prepoznano tudi na ravni EU.
Dr. Matija Damjan z Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je predstavil glavne izsledke raziskave o kratkoročnem najemnem trgu nepremičnin v Ljubljani. Platforme za kraktkoročne najeme, kot je Airbnb, močno vplivajo na najemni trg, sploh v mestih, ki so turistično zanimiva. Večina oblasti po Evropi si želi regulirati in omejevati kratkoročne najeme, za to pa imajo različne razloge: preprečevanje davčnih utaj, preprečevanje nelojalne konkurence klasičnim ponudnikom prenočitev ali zaščita lastnikov stanovanjskih objektov, ki v njih tudi prebivajo. Po besedah dr. Damjana je glavni izziv presoditi, kako ločiti prave primere sodelovalnega gospodarstva od običajnih poslovnih praks, torej oddajanja kot poslovne dejavnosti. Ocenil je, da je v Sloveniji situacija na področju predpisov še precej negotova, z izjemo davčne zakonodaje, kjer je Finančna uprava RS vzpostavila stališča, kako se kratkoročno oddajanje prek platform obdavčuje. Dr. Damjan je opozoril, da je davčni vidik zgolj eden izmed vidikov in da je odprtih vprašanj še veliko.
Eszster Nova s Finančnega raziskovalnega inštituta na Madžarskem je izpostavila vlogo politike pri odločanju o regulaciji sodelovalnega gospodarstva in to pojasnila na primerih taxi storitev in najemnega trga nepremičnin v Budimpešti. Poudarila je pomen varstva potrošnikov, ki pa je po njenem pomenu lahko, vsaj na Madžarskem, zaradi političnih razlogov slabo. Ravno zaradi tega je dala poseben pomen platformam sodelovalnega gospodarstva in njihovem pristopu k poslovanju. Ne glede na to pa je opozorila na politične interese, ki lahko vplivajo na njihovo delo.
Łukasz Dąbroś iz poljske stranke Nowoczesna je opisal zakonski predlog njihove stranke, da bi se uredilo področje souporabe prevozov v Varšavi. Priljubljen način potovanja brez ustrezne regulacije namreč pomeni tudi tveganje za potnike. Zanimivo se mu je zdelo, da so večji ponudniki taxi prevozov njihove predloge podpirali, saj je tudi v njihovem interesu, da je čim manj pravne negotovosti in konkurenca bolj urejena. Po drugi strani pa so samostojni taxi prevozniki predlogu nasprotovali, saj pomenijo novi igralci na trgu novo konkurenco. Področje ostaja nedorečeno in aktualno, kar je po njegovem mnenju pogosto tudi drugod po Evropi, kjer novi poslovni modeli izzivajo stare igralce na trgu.
Zanimiva okrogla miza se je zaključila z razpravo z občinstvom. Prevladal je skupni pogled, da je v primeru potrebe po regulaciji ključno sodelovanje med vsemi deležniki; tako posamezniki združenih v spletnih platformah, podjetji in pristojnimi oblastmi . Gre za primer t.i. »pametne regulacije; pomeni, da so podjeta hkrati odgovorna za to, da se skušajo (samo)regulirati, da komunicirajo z oblastmi in da predlagajo morebitne svoje rešitve; vlade pa jim potem stopijo naproti in pogledajo, kako lahko država pomaga pri uresničevanju inovativnih modelov sodelovalnega gospodarstva; seveda ob upoštevanju, da vlade zastopajo vse deležnike v državi (vprašanja socialne varnosti, nelojalne konkurence ipd.). Države, kjer so vlade naklonjene statusu quo, nimajo prihodnosti.
An event organised by the European Liberal Forum (ELF). Supported by Zavod 14 in collaboration with Friedrich-Naumann-Stiftung für die Freiheit and Institute Novum. Co-funded by the European Parliament.
Neither the European Parliament nor the European Liberal Forum are responsible for the content of the programme, or for any use that may be made of it. The views expressed herein are those of the speaker(s) alone. These views do not necessarily reflect those of the European Parliament and/or the European Liberal Forum asbl.