V organizaciji Zavoda 14 in Fakultete za upravo (UL) je bila v sredo, 12. aprila 2017, izvedena okrogla miza o izzivih Slovenije do leta 2020 na temo upravnih reform in odprave administrativnih ovir v malih in srednjih podjetjih v Sloveniji in EU.

Upravne reforme so zaradi spreminjajočega se okolja in globalizacije danes stalnica v katerikoli državi. Ker je Slovenija vpeta v Evropsko unijo, so za nas ključne evropske smernice, kakor tudi lastne prioritete. Med različnimi reformami javne uprave eno osrednjih mest zasedajo ukrepi, ki stremijo k razvoju konkurenčnosti zlasti malih in srednjih podjetij (MSP). Slovenija je začela s programi in projekti na tem področju že pred leti. Trenutno se izvaja več aktivnosti znotraj vladnega enotnega načrta zmanjševanja bremen in odprave administrativnih ovir (OAO). Kljub nekaj opaznim dosežkom, kot so eVEM, enotno dovoljenje za bivanje in delo, deregulacija poklicev, razvoj e-portalov ipd., mednarodne primerjave in potrebe MSP, ki v Sloveniji predstavljajo 99,6% vseh podjetij in ustvarijo okoli 67 % skupnih prihodkov, kažejo na možne izboljšave. Udeleženci okrogle mize so iskali odgovore na vprašanja, kje in v čem iskati nadaljnje poenostavitve v javni upravi, zlasti za obrtnike in MSP? Kaj nam kažejo pretekle izkušnje glede ukrepov OAO, npr. na davčnem področju? Kako oblikovati bodoče spremembe, da bo obenem zaščiten javni interes in spodbujano podjetništvo? Kaj se lahko naučimo iz tujih izkušenj?

Dogodek se je pričel z uvodnimi nagovori organizatorjev ter dr. Nejca Brezovarja, državnega sekretarja na  Ministrstvu za javno upravo, ki je predstavil prizadevanja in dosežke ministrstva na področju zmanjševanja administrativnih ovir.  

Izr. prof. dr. Aleksander Aristovnik, Fakulteta za upravo UL, je na dogodku predstavil rezultate raziskave o odpravi administrativnih ovir v malih in srednjih podjetjih v Sloveniji, ki je potekala v okviru bilateralnega projekta Slovenija – Hrvaška 2016 -2017. Med izsledki so tudi ugotovitve, da se naša mala in srednja podjetja pri poslovanju soočajo z administrativnimi težavami, kot so: preveliko število različnih dokumentov, prepogoste spremembe predpisov, to da potrebujejo pomoč zunanjih strokovnjakov, da je potrebno vlagati dodaten čas, da so zahtevani dodatni postopki ipd. Dr. Aristovnik je povedal, da podjetniki pomensko ne razlikujejo med administrativnimi bremeni in ovirami (uvodna predstavitev) (predstavitev rezultatov SLO).

Izsledke iste raziskave za Hrvaško, ki so v marsičem podobni našim, pa je nato predstavil doc. dr. Vedran Đulabić s Pravne fakultete Univerze v Zagrebu (predstavitev rezultatov HRV).

V okviru okrogle mize, ki jo je vodila  izr. prof. dr. Polonca Kovač, Fakulteta za upravo UL, so  o odpravi administrativnih ovir v malih in srednjih podjetjih v Sloveniji, na Hrvaškem in v EU razpravljali  Peter Jenko, namestnik generalne direktorice Finančne uprave RS, Slavko Patekar, Ministrstvo za javno upravo RS, Nataša Trček, glavna inšpektorica, Inšpektorat RS za delo, Danijel Lamperger, direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, in doc. dr. Vedran Đulabić, Pravna fakulteta Univerze v Zagrebu.
 

Peter Jenko, namestnik generalne direktorice Finančne uprave RS,  je menil, da se lahko pretirane poenostavitve zelo hitro odrazijo v zlorabah, zato je potrebno k odpravi administrativnih ovir pristopati premišljeno. Poudaril je da, bi tudi upravni organi morali sprejeti poenostavitve kot priložnost. Po njegovem nam manjkajo tehnične platforme, ki bi bolje podpirale izmenjavo podatkov med posameznimi organi, ter da nujno potrebujemo sistem elektronskega vročanja.

Nataša Trček, glavna inšpektorica, Inšpektorat RS za delo, je poudarila, da inšpektorji ne ustvarjajo predpisov, ampak nadzorujejo njihovo izvajanje. Pozvala je k še boljšemu sodelovanju med vsemi akterji, da bi tako lahko bili še bolj učinkoviti. Po njenem bi z malo več začetne regulacije pri podjetjih že na začetku, bilo več poštenega poslovanja v nadaljevanju.

Slavko Patekar, predstavnik Ministrstva za javno upravo RS,  je povedal, da se bodo na ministrstvu še naprej intenzivno usmerjali v zmanjševanje predpisov. Pri tem si zelo želijo večjo politično stabilnost, ki je ključna za izvajanje ukrepov. Pri slednjih pa morajo na ministrstvu po njegovih besedah zasledovati javni interes, ki je pred interesi posameznikov.

Danijel Lamperger, direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je povedal, da odprava administrativnih ovir ena od ključnih dejavnosti, kateri na zbornici posvečajo veliko pozornosti. Menil je, da mora biti vstop v podjetniško dejavnost na začetku bolj reguliran, vendar pa kasneje bistveno bolj razbremenjen. Ocenil je, da se zakonodaja na področju podjetništva prepogosto spreminja na podlagi nekaj manjših anomalij in menil, da bi bilo potrebno več koordinacije med posameznimi resorji. Digitalizacijo procesov vidi kot priložnost pri razvoju in večji dodani vrednosti, deregulacijo pa ko priložnost za vzpostavitev reda na trgu.

Doc. dr. Vedran Đulabić, Univerza v Zagrebu, Pravna fakulteta, je menil, da se težave, s katerimi se soočamo v Sloveniji zelo podobne tistim na Hrvaškem. Izrazil je mnenje, da je za spremembe potrebna prava politična volja, in za zaključek poudaril, da nas na tem čaka veliko dela.

Na dogodku je bila predstavljena tudi nova znanstvena monografija o upravnih reformah Public Administration Reforms in Eastern EU Member States, Post-Accession Convergence and Divergence, ki je izšla v založbi Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani ter Mykola Romeris Universitiy iz Vilne, Litva. Delo je predstavila sourednica monografije izr. prof. dr. Polonca Kovač, Fakulteta za upravo UL. Monografija je nastajala dve leti in na enem mestu združuje predstavitev tematike, podatkov, analiz in primerjav z vidika devetih nacionalnih profilov vzhodnoevropskih držav, članic EU. Nacionalni profili so pisani v soavtorstvih dveh ali celo štirih avtorjev in pokrivajo različne vidike, zato ima delo tako znanstveno kot praktično vrednost.

Slike dogodka si lahko ogledate na FB straneh Zavoda 14.